oplodí

oplodí
oplodí
péricarpe (bot.) m

Tschechisch-Französisch Wörterbuch. 2015.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Regardez d'autres dictionnaires:

  • telegonija — telegònija ž DEFINICIJA 1. term. impregnacija 2. antrop. pučko vjerovanje da muški rasplodnjak koji prvi oplodi ženku utječe svojim osobinama na sve ostale potomke te ženke makar je oplođivali i drugi mužjaci ETIMOLOGIJA tele + gonija …   Hrvatski jezični portal

  • očéten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na očeta ali (očetove) prednike: očetna dediščina; očetno posestvo / zrasel je brez očetne ljubezni očetove / star. zapustiti očetno hišo rojstno hišo, dom ◊ agr. očetna rastlina rastlina, ki pri križanju opraši in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oplodíti — ím dov., oplódil (ȋ í) 1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik oplodi kravo; nizko oplodil je ženo / umetno oploditi svinjo / oploditi cvet ♦ biol. oploditi jajčece povzročiti, narediti, da se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oplojeválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. žival, rastlina, ki oplojuje, oplodi: žabji samec ni samo oplojevalec, ampak tudi pozneje skrbi za svoj zarod; sadna sorta, ki služi kot oplojevalec / veter in čebela sta oplojevalca rastlin opraševalca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rastlína — e ž (í) organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sámooplóden — dna o prid. (ȃ ọ̄) agr. ki se oplodi sam: samooplodna rastlina, sadna vrsta …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spustíti — ím dov., spústil (ȋ í) 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko // narediti, da pride kaj z višjega… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tujeprášen — šna o prid. (ȃ) agr. ki se oplodi s cvetnim prahom rastline druge sorte iste botanične vrste: tujeprašna rastlina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”